“Če se je še v prejšnji knjigi tematska razparceliranost kazala že v tridelnem naslovu, potem množina pričujočega naslova ne pomeni razpršenosti, temveč domala magnetno zbirališče pozornosti. Tudi bralske." – Diana Pungeršič, Literatura 346-347

​

“Tudi pesmi v prejšnjih knjigah so se dotikale teme izginjanja, četudi bolj v smislu potovanja, a bile so težje ulovoljive, nepripravljene, da bi zasadile korenine in nadaljevale pot. Stil je bil bolj prosto plavajoč, medtem ko se zdi, da so Točke izginjanja natančnejše, z vsako črko in piko na točno pravem mestu. Končni rezultat bi zato morda lahko izpadel bolj zaključen in omejen, toda zahvaljujoč instinktivnem občutku, ki ga premore Stupica, pesmi izkazujejo občutek čiste popolnosti in neusmiljene moči, zapisane z igrivo lahkoto." – švedski literarni kritik Sebastian Lönnlöv, za časopis Svenska Dagbladet

​

"V tukaj in zdaj, ki ju mestoma izrazito opredeljuje motiv tujstva ter ju avtorica izpisuje pronicljivo, prepričljivo in živo, vdirajo drugi časi, kraji, predniki, drugi glasovi, možne zgodbe, igre današnjega dneva, jutrišnja hrepenenja - vse to se v zbirki Točke izginjanja izpisuje kot pretanjeno zložena zgibanka preteklega, sedanjega in prihodnjega, ki tvori vsoto življenja. Na slogovni ravni je zbirka enovita, dikcija dognana in premišljena, pesmi imajo narativni značaj. Zbirko preveva posebne vrste melos in to težko opredeljivo bivanjsko občutje je v tej zbirki ubesedeno na izrazito presežni način.” – iz nominacije za Veronikino nagrado, Petra Kolmančič

​

“Lahko bi rekli, da je Stupičina snov zunanji svet, pa vendar je njena pesniška misel obrnjena navznoter, analitična in iščoča je. Njene pesmi pogosto spominjajo na nekakšne na videz realistične posnetke kamere nekega kraja [...], vendar se skozi ubeseditev, skozi razmerje med različnimi sestavinami prizor poglobi v nekakšno enigmatično jasnost.” – švedski literarni kritik Erik Bergqvist, Hufvudstadsbladet